Pozabljeno sonce je v marsi?em presenetljivo. V zbirki najdemo pisano pahlja?o kitic in stihov, od klasi?nih, rimanih štirivrsti?nic do modernisti?nih pesmi brez lo?il. Avtor na posre?en na?in povezuje melos koroške doma?nosti s sodobnim, urbanim jezikom, ki je povsem knjižni – ne osrednji, ne obrobni – temve? ob?eslovenski. Oblikovno, razpoloženjsko in izkušenjsko bogastvo odlikuje te klasi?no-moderne, brez?asno sodobne stihe, ki enako avtenti?no ogovarjajo Kokotove vrstnike kot generacijo njegovih vnukov. Z izpovedovanjem bole?ine se osvobajajo preteklosti. Pokon?no in ponosno stopajo v prihodnost. (Fabjan Hafner v spremni besedi)